​Kronične bolezni močno vplivajo na kakovost življenja, posledično tudi na ustvarjalnost in delovno storilnost. Marsikatero kronično nenalezljivo bolezen, kot so denimo bolezni srca, sladkorno bolezen tipa 2 in rakava obolenja, je v veliki večini primerov mogoče preprečiti ali vsaj ublažiti z zdravim življenjskim slogom, to je z izboljšanjem prehranjevalnih navad, večjo telesno dejavnostjo, učinkovitejšim obvladovanjem stresa, opustitvijo kajenja in podobnim.

Zdravi in zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delovnem okolju, so produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in redkeje so odsotni z dela zaradi bolezni, podjetju ostajajo zvesti, s svojim pozitivnim odnosom do dela in organizacije pa prispevajo tudi k njenemu boljšemu ugledu v javnosti. Vse to se odraža v številnih koristih za podjetje, tudi finančnih.

​

Raziskave so pokazale, da lahko vsak evro, namenjen promociji zdravja na delovnem mestu, prinaša "donos" v višini od 2,5€ do 4,8€ zaradi manjših stroškov izostajanja od dela.

​

Koristi pa nima le delodajalec, pač pa tudi delavec. Posameznik, ki lahko v urejenem in spodbudnem delovnem okolju ohranja in krepi svoje zdravje, namreč dosega boljše delovne rezultate, lažje napreduje, svoje delo lažje osmisli in se skozi njega razvija. Zdrav in zadovoljen delavec pa se lažje spopada tudi z obremenitvami, ki jih prinašajo še druge življenjske vloge (starševstvo, prijateljstvo, delo v lokalni skupnosti itd.), in ohranja dobro zdravje tudi v tretjem življenjskem obdobju.

​

Posledično lahko prihranke pričakuje tudi država oz. družba v celoti, saj se zmanjšajo potrebe po storitvah zdravstvenega sistema in izdatki za javno zdravstveno službo. Obremenitve zdravstvene blagajne se zmanjšajo tudi zaradi upada bolniških odsotnosti, znižajo se stroški zaradi bolezni, povezanih z delom, in poškodb pri delu. Dolgoročno pa lahko pričakujemo, da se podaljša tudi čas delovno aktivnega življenja, kar je ob nujnem podaljševanju delovne dobe izrednega pomena.